petek, 27. marec 2009

Peticija v podporo izbrisanim

V pravni državi je treba odločbe ustavnega sodišča spoštovati.

Zato podpisani podpiramo odločenost notranje ministrice Katarine Kresal, da dosledno izdaja dopolnilne odločbe na podlagi razsodbe ustavnega sodišča in pozivamo poslanske skupine v Državnem zboru, naj zavrnejo stališča iz interpelacije zoper ministrico.

Istega dne kot zakon o državljanstvu nove samostojne države Slovenije je bil sprejet tudi zakon o tujcih. Ta je za državljane drugih republik, ki ne bi zaprosili za slovensko državljanstvo ali pa bi jim bila o tem izdana negativna odločba, določal, da v dveh mesecih po poteku roka postanejo tujci. Čeprav takratna pravna ureditev ni poznala izbrisa stalnega prebivališča na podlagi zakona, je državna uprava »prestavila« več kot 25 tisoč ljudi, ki niso pridobili državljanstva, iz registra stalnih prebivalcev Slovenije v evidenco tistih, ki naj bi si svoj status šele uredili.

Iz medijev znane usode kažejo, da so se novonastali »tujci« v tem položaju znašli iz zelo različnih razlogov. Vsekakor pa se velikanski večini ni niti sanjalo, da bodo zaradi tega izgubili status stalnega prebivanja v Sloveniji in vse z njim povezane pravice.
Med izbrisanimi je bilo okoli pet tisoč otrok, deset tisoč žensk in celo več tisoč oseb slovenske narodnosti. Vsi so na mah izgubili nekatere socialne pravice, niso si mogli urediti osnovnih dokumentov za normalno življenje, mnogi so ostali brez dela ali so morali zaradi tega zapustiti Slovenijo, nekateri pa so bili iz nje kratko malo izgnani. Iz medijev poznamo celo usodo človeka, ki je bil dobesedno poslan v smrt, saj je bil po izbrisu in izgonu iz Slovenije ubit v etničnem čiščenju na območju bivše Jugoslavije.

Celo po tistem, ko je ustavno sodišče v dveh odločbah razsodilo, da je bil izbris nezakonit in da je treba krivico tako tudi popraviti, se še kar nadaljuje sovražna, populistična gonja. Izbrisane skušajo prikazati kot bivše pripadnike agresorske vojske, čeprav jih je po dostopnih podatkih zelo majhen del pripadal bivši JLA. Slovensko javnost strašijo tudi s povsem izmišljenimi številkami o odškodninah, ki naj bi jih prejeli izbrisani, čeprav odškodnine niso povezane z izdajanjem dopolnilnih odločb.

Zato podpisani pozivamo vso slovensko javnost, da s prizadevanjem za dosledno spoštovanje pravne države in osnovne človečnosti podpre vrednote, za katere smo se odločili že v boju za samostojno Slovenijo kot demokratično evropsko državo. Moč celote se vedno kaže v položaju in spoštovanju njenega najšibkejšega dela. Kdor izbriše tega, ogrozi celoto.

Trenutno podpisani:

Milena Zupančič
Svetlana Makarovič
Dr. Alenka Šelih
Dr. Spomenka Hribar
Dr. Manca Košir
Helena Drnovšek Zorko
Ciril Zlobec
Milan Kučan
Zoran Janković
Mojca Drčar Murko
Dr. Metka Mencin Čeplak
Dr. Ljubica Marjanovič Umek
Dr. Božo Repe
Dr. Lev Kreft
Dr. Gregor Tomc
Dr. Mladen Dolar
Dr. Ljubo Bavcon
Dr. Vlado Miheljak
Dr. Aleš Debeljak
Dr. Janez Krek
Dr. Rudi Rizman
Dr. Miha Kovač
Dr. Boris Vezjak
Dr. Rado Riha
Dr. Jelica Šumič Riha
Dr. Milica Antić Gaber
Janez Pipan
Jaša L. Zlobec
Igor Vidmar
Jani Kovačič
Zoran Predin
Mag. Barbara Lapajne Predin
Robert Pešut Magnifico
Tone Rački
Boris Ostan
Nikola Damjanič
Dr. Marta Verginella
Dr. Igor Pribac
Dr. Mileva Blažič
Dr. Dušan Keber
Nada Kirn Špolar
Dr. Bojko Bučar
Dr. Vesna Mikolič
Martin Ivanič
Radovan Bofulin
Zoja Skušek
Dr. Jože Roth
Dr. Zdenko Kodelja
Dr. Bogomir Kovač
Dr. Dejan Verčič
Dr. Tamara Lah
Dr. Zoran Pavlovič
Janez Goršič
Vesna Goršič
Dr. Lucija Čok
Dr. Zofija Klemen Krek
Dr. Igor Žagar
Dr. Pavla Zupanc Ečimovič
Bojana Leskovar
Peter Božič
Dr. Pavel Zgaga
Dr. Drago Zajc
Dr. Darko Štrajn
Dr. Božidar Flajšman
Mag. Janez Černač
Rudi Moge
Mag. Hrvoje Oršanič
Mile Šetinc
Mojca Pašek Šetinc
Jelka Kernev Štrajn
Rade Knezevič
Bojan Lepičnik
Nevenka Šimenc
Dr. Janko Predan
Richard Beuermann
Anja Bajcar
Mag. Irena Kure
Jasna Beltram
Andreja Jug
Jurij Kobe
Igor Arih
Jaro Kalan
Ljiljana Manners
Ivo Novak
Ranko Novak
Marjetica Gregorčič Novak
Jasna Modrica Kobe
Biserka Djutović
Violetta Bottazzo
Vlasta Svetina
Milan Vrsajkov
Grega Košak
Saša Benulič
Nina Zidar Klemenčič
Miro Senica
Tomaž Wraber
Dragica Damjanić Radić
Marko Kravos
Mojca Vasle Cejan
Maja Kersnik
Branka Arnautovič
Dr. Tomaž Kalin
Dr. Karel Zupančič
Dr. Ada Polajner Pavčnik
Dr. Stane Pejovnik
Dr. Marijan Pavčnik
Mag. Mateja Kozlevčar
Svetlana Petrušić
Tanja Kremžar
Dr. Milena Milojević
Dr. Boštjan Surina
Robert Cajhen
Viktorija Potočnik
Dr. Marko Marinčič
Alenka Koron
Damir Matić
Nenad Kojič
Dr. Marko Juvan
Dr. Aleš Črnič
Tanja Šarec
Matjaž Vizjak
Borut Mekina
Aleš Hartner
Nejc Novak
Robert Botteri
Dušan Vučko
Dušan Petrovič
Tomaž Verbič Šalamon
Dr. Branko Palčič
Borut Koloini
Liza Stana
Vasilij Stana
Milena Sitar
Danijel Kučič
Bojan Veselinovič
Branko Martin Rupnik
Zoran Odić
Dževada Popaja
Jura Štok
Jure Trampuš
Dr. Sonja Žorga
Tomaž Krištof
Leo Kremžar
Matjaž Hanžek
Vid Doria
Aljoša Železnik
Zvone Dragan
Dr. Katarina Višnar
Janez Turk
Katja Turk
Frančiška Pavlin
Nina Tome
Zvone Kokalj
David Hvalic
Jelko Kacin
Mateja Mešl
Anže Kacin
Katarina Mikulić
Igor Đukanović
Sonja Zorec
Martina Vovk
Lenart Božič
Bojan Božič
Vesna Božič
Ivan Škofic
Goran Miljanović
Matija Murko
Dr. Rebeka Vidrih
Irma Boh
Andrej Boh
Miha Kozinc
Sonja Živkovič
Maja Razboršek
Carmen Hecher
Aleksandar Mladenović
Katja Mramor
Mojca Kumerdej
Robert Waltl
Olga Skopec
Marija Živkovič
Dr. Vaso Predojevic
Blaž Jelenc
Tine Hafner
Sašo Furlan
Božidar Gabrijel
Andrej Savelli
Jure Gartner
Marija Gartner
Gorazd Novšak
Primož Fonda
Marko Sodec
Katja Simončič
Vladimir Bizovičar
Manca G. Renko
Jasmina Držanič
Katarina Gorenc
Matija Logar
Momčilo Čabarkapa
Dr. Luka Omladič
Romana Kavčič
Dr. Petra Roter
Denis Sarkić
Dr. Zlatko Šabič
Anja Golob
Martin Gustinčič
Urban Satler
Samo Žerjav
Jera Marušič
Andrej Uduč
Milan Hmelak
Borut Polajnar
Vlado Odar
Rafael Zupančič
Liana Kalčina
Dr. Ieva Lauraityte
Dada Bac
Matjaž Stopar
Alenka Mayer
Jure Kozamernik
Andraž Mali
Mitja Softić
Adi Moretti
Blaž Zgaga
Vladimir Bizovičar
Andrej Poznič
Zlatko Kovač
Boštjan Kališnik
Boris Berkopec
Dr. Andrej Rozman
Darja Bajželj
Milan Bajželj
Miloš Lozič
Dr. Vesna Leskošek
Dr. Srečo Dragoš
Slavica Plesnik
Milena Verbič
Darko Urbančič
Dr. Ksenija Vidmar Horvat
Sergej Omladič
Tone Vrhovnik Straka
Jože Klobčar
Dr. Miha Fošnarič
Boštjan Kreutz
Dr. Franc Trček
Vera Drašak
Igor Andrin
Janez Kozamernik
Dr. Matija Fajdiga
Lučka Gabrijelčič
Natalija Jeseničnik
Arjan Pregl
Aleša Šavs
Drago Kostevc
Gorazd Kovačič
Veronika Sorko
Aleš Keber
Jasna Sever
Mateja Keber
Snežana Komel
Aljoša Novaković
Snežana Komel
Tina Poglajen
Bojana Skrt
Sandra Brankovic Brecl
Matija Grah
Milena Brajer
Andrej Brajer
Dr. Samo Uhan
Vesna Vravnik
Mag. Dušan Dvorščak
Aleksander Markovčič
Filipina Gale Šparemblek
Uroš Vošnjak
Ečo Vodnik
Aleksander Šparemblek
Tanja Omerzu
Jani Bavčer
Gaja Brecelj
Pavla Stiškovsky
Aleksej Stiškovsky
Zoran Petković
Varja Balžalorsky
Ivan Malešič
Dr. Mateja Tominec Odić
Janja Babič
Luka Blažič
Borut Bašin
Zvonko Pešić
Dr. Marjan Špegel
Nevenka Koprivšek
Lada Zorn
Matej Šurc
Sergej Laurenčič
Tomaž Švagelj
Jasmina Kapun
Dr. Martin Žnideršič
Dr. Andrej A. Lukšič
Tadej Turnšek
Valter Barba
Janez Urevc
Vesna Arhar Štih
Manca Gašperšič
Tatjana Pika Gašperšič
Vida Marolt Parabucki
Ivo Frbežar
Sonja Maravič
Stanislav Arzenšek
Eva Razboršek
Vito Robar
Manica Baša
Milko Poštrak
Slavc Palčar
Miloš Kobe
Marjana Kobe
Dragica Lampreht
Robert Lampreht
Iva Dominkovič
Barbara Murk
Maruša Murko Keber
Irena Brejc
Brankica Petković
Blaž Habjan
Naum Taštanoski
Alenka Taštanoski
Dunja Resnik
Dunja Piškur Kosmač
Dr. Polona Dremelj
Dr. Vojislav Likar
Karel Ferk
Simona Berden
Boris Kovšca
Darinka Kovšca
Dr. Melita Zajc
Lilijana Košar
Albin Košar
Uroš Vojko Blatnik
Mag. Sonja Kralj Bervar
Mitja Bervar
Aleksander Rutar
Renato Flis
Silvo Kristan
Igor Pirc
Laura Orel
Tom Lipovž
Gordana Mojsilović
Irena Šerbec Robar
Dr. Branko Marušič
Irena Marušič
Brankica Petković
Miran Gorenec
Boža Vitežnik Raj
Nataša Kůs
Dr. Drago Kos
Semir Atić
Željka Nardin Milovanović
Mag. Dragan Barbutovski
Dr. Oliver Vodeb
Nataša Paternoster
Maja Hawlina
Matej Šerc
Boris Jurca
Slavka Kocijančič
Simon Pirc
Blaž Gselman
Alja Rems
Slavko Mezek
Vanja Alič
Natalija Assejev Koželj
Mirko Munda
Janez Stepiđnik
Andrej Šolar
Meta Jurc
Tatjana Marušič
Trajan Dimkovski
Ivan Biščak
Dr. Nina Vodopivec
Dinko Meštrović
Maša Stanovnik
Polona Reisner
Milan Paternoster
Mag. Borjana Kremžar Jovanović
Andrej Špik
Vini Nenadić
Nikola Nenadić
Doc. dr. Metka Kuhar
Dr. Vito Turk
Anuša Vidmar Brezec
Samo Sever
Suzana Divjak
Zvonko Kolšek
Dušanka Miščevič
Jurij Kutnjak
Mirjana Pretnar
Vitomir Pretnar
Nina Dolžan
Matija Bulatović
Irena Vujanovič
Dušan Mijanović
Špela Bertoncelj
Barbara Vodopivec
Marija Dimkovski Engelman
Sabina Tržan
Dr. Vida Zei
Marko Vuk
Dejan Koban
Matjaž Prtenjak
Mag. Boštjan Zupančič
Dr. Boris A. Novak
Marjan Debelak
Milojka Klinar
Gvozden Savanović
Dr. Stane Kranjc
Miljana Vegnuti
Mili Arapović
Veso Stojanov
Nevenka Lukić Rojšek
Andreja Ažber
Boris Depolli
Mitja Korent
Lili Zupančič
Anja Golec
Miha Kozorog
Alenka Arko
Miran Korošec
Iztok Sitar
Jani Golobič
Tina Čuček
Miha Štamcar
Andrej Engelman
Igor Pavkovič
Aljoša Čoh
Sandi Frelih
Lovro Centrih
Simona Bandur
Mag. Milan Selan
Nevenka Dobljekar
Mirjam Počkar
Damjan Mrvar
Primož Jesenko
Amelia Kraigher
Ernest Žnidarčič
Sonja Bezenšek
Mirjana Dabič
Eva Preželj
Lev Piautzer
Simona Knavs
Jana Vurkeljc
mag. Tanja R. Vec
Marjutka Hafner
Miran Gaspari
Vojko Kogej
Marjan Mlakar
Tjaša Ivanović
Izidor Godina
Primož Širok
Rajka Pervanje
Maja Miljaković
Anja Roter
Ljubo Raičevič

5 komentarjev:

  1. Meni se tole zdi bolj peticija v podporo Katarini Kresal, kot pa izbrisanim. In tudi zdi se mi, da je že vsak, ki izrazi kakšen pomislek o izbrisanih takoj označen za nestrpnega. kar se tiče strahov o odškodninah pa glede na to kolikor so dosodili todorović bodo verjetno na koncu znesle veliko.

    Drugače sicer sem za to, da se zadeva z izbrisanimi uredi, vendar v mejah razuma.

    in še to,

    aleksandar todorović:

    »Sem eden izmed redkih, ki ni želel državljanstva. Takrat je namreč pihal nek ksenofobični veter.«

    (Indirekt, 28. 2. 2009)


    arhiv AT

    o tem kako niso vedeli

    OdgovoriIzbriši
  2. Zakaj je bila potrebna še ena peticija, če pa ostaja že ena, ki pa so jo spromovirali izbrisani sami.

    Na http://www.izbrisan17let.si//?id=4&pod=1 so od prvih 15 podpisnikov Milan Kučan, Manca Košir, Lev Kreft in Metka Mencin Čeplak podpisali obe peticije ostali pa ne. To so :

    Milena Zupančič
    Svetlana Makarovič
    Dr. Alenka Šelih
    Dr. Spomenka Hribar
    Helena Drnovšek Zorko
    Ciril Zlobec
    Zoran Janković
    Mojca Drčar Murko
    Dr. Ljubica Marjanovič Umek
    Dr. Božo Repe

    Če ima kdo možnost in voljo, da te in ostale podpisnike na tej peticiji pozove, da podpišejo tudi prvo peticijo izbrisanih... in s tem priznajo tudi njihov trud in delo, bi naredili še en korak k vzpostavljanju prave solidarne družbe prihodnosti, saj sedaj izgleda, kot da nekateri na tej peticiji niso hoteli podpisati peticije od izbrisanih in so si zato naredili svojo.

    OdgovoriIzbriši
  3. Seveda je peticija podpora izbrisanim in K. Kresal obenem...

    OdgovoriIzbriši
  4. SPRENEVEDANJA

    Janša je 13.12.1991 podpisal odločbo o zaposlitvi majorja JLA Vladimirja Posavčića na mestu pomočnika za oklepne enote v Republiškem štabu teritorialne obrambe. Šele 6 mesecev pozneje je taisti major dobil slovensko državljanstvo. So pa ga 3 leta pozneje »štrafali« - odvzeli so mu državljanstvo. Poanta pa je v tem, da je ta gospod vodil desant na Trzin – na jugoslovanski strani! Vojaško deloval proti osamosvojitvi!
    In zdaj mi upa tam neki pravljičar tovariš gospod Grims nategovati slovensko prebivalstvo in izkoriščati pregovorno lastnost Slovencev, to je fovšijo, z nebulozami, kako obupno velike odškodnine bodo dobili ti osovraženi južnjaki – in to v času, ko so slovenski delavci masovno vrženi na cesto, ali pa delajo za »minimalca«. Takšno govorjenje zasluži kvalifikacijo »razpihovanje narodnega sovraštva«. To je 63. člen ustave, gospa vrhovna državna tožilka. Če bi imeli takšno tožilstvo, kakor se spodobi, bi se Grims že zdavnaj srečal s sodnikom. Ni treba biti »raketni znanstvenik«, da bi ti bilo jasno: izbrisani so bili tisti, ki so bili in so še »raja«! Tisti pa, ki so resnično nasprotovali osamosvojitvi ali se celo borili proti njej, so bili že takrat »budžovani« in ti so kljub »varovalkam«, ki so si jih osamosvojitelji izmislili, poskrbeli za svoje riti tudi v razmerah, ko je na tleh Slovenije nastala nova država.
    Tako eden za drugim padajo okostnjaki iz omar bivšega režima. Ker prav v tem režimu so se zgodila največja oškodovanja t.i. družbene lastnine. Prav za časa tega režima je prišlo do najzloglasnejših »prihvatizacij«. Do najbolj grobih oblik izkoriščanja »človeka po človeku«. Niti slučajno nimam namena s prstom kazati na posameznike, ki bi morda na položaje hoteli pripeljati »svoje« ljudi. Ne. Gre za sistem, v katerem so bile takšne malverzacije možne in dopuščene. Dopuščene z enim samim namenom: da je bila Slovenija kot država uspešna. Kaj pa ima prebivalstvo te države od tako visoke rasti, kakršno je Slovenija beležila v letih 2004-2008? Samo nekateri, samo največji kapitalisti in brezobrazneži so od tega imeli koristi. Dejstvo, da so bili (in so še) nekateri na drugem bregu kot tedanja oblast: jah, to je pa kolateralna škoda!
    Zato je bil bivši režim slab režim – ne zato, ker je bila takrat na oblasti neka druga politična opcija kakor prej ali sedaj. In ne glede kaj so posamezniki v tem režimu dobrega storili ali se odlikovali. Npr. vodili zvezo, ki ima preko 300 milijonov ljudi.
    Človek je vedno bil sam sebi najbližji. Ne glede na politično stranko, ki ji pripada. Ker če mu ne ustreza, jo pa zamenja. Ali iz nje izstopi. In sami si odgovorite na vprašanje, katera pa je bila tista stranka, iz katere nisi mogel kar tako izstopiti. Praviloma si se te stranke rešil le, če so te vrgli ven. Ampak če so te vrgli ven, so ti bila vrata do drugih visokih položajev praviloma zaprta.
    Dandanes pa imamo seveda demokracijo (pravilneje bi bilo reči anarhijo), imamo človekove pravice, vsakdo je lahko pripadnik katerekoli politične opcije – in vsakdo lahko tudi dela, kar ga je volja. Saj je popolnoma neogrožen. Tako stankarsko, kot tudi od represivnih organov (ki so kar skoraj vsi po vrsti invalidni). Da, Štrous, boji se lahko le »matilde« (ne pa, da bi se je bali edinole upokojenci).

    Uroš Blatnik
    Bilečanska 5, 1000 Ljubljana
    GSM 041/489-083, tel 01/548-13-90

    OdgovoriIzbriši
  5. Interpretirati ravnanje v preteklosti skozi današnja merila, torej brez upoštevanja takratnega časa in pogojev, je praviloma manipuliranje s čustvi, je otročje in pogosto primitivno v službi neke opcije.

    OdgovoriIzbriši